The Šenk Farm

1. Uvod

Kmetija se nahaja v tipičnem alpskem okolju Kamniško Savinjskih Alp  na področju, ki meji z Avstrijo, na nadmorski višini 900 metrov. Zaradi višine, reliefa in alpske klime na kmetijskih področjih prevladujejo travišča in pašniki, namenjeni paši živine z okoliških kmetij.  S tega področja izhaja sorta jezersko-solčavske ovce. Poleg tega je gozdarstvo še vedno zelo pomembna, tradicionalna kmetijska panoga regije. Značilnost tega področja so razpršena naselja z neodvisnimi kmetijami. Zelo pomembna dejavnost je turizem. V prejšnjih desetletjih je ta sicer nekoliko nazadoval, a v zadnjem času postaja vse bolj pomemben. Ena od pomembnih točk oživljanja turizma je kmetija Šenk, ki jo je pred nekaj leti popolnoma obnovil mlad par.

2. PROMOTOR PROFIL

The Šenk Farm

Ime
Polona
Priimek
Karničar
Rojstno leto
1976
Spol
Ženska
Izobrazba

Višja strokovna šola

3. Profil Kmetije

Address
Nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Zgornje Jezersko 140
4206 Zgornje Jezersko
Slovenija

46.408265827, 14.5209002495

Država
Slovenija
Kmetija območje na hektar
16.00
Datum začetka kmetovanja
Datum pridobitve kmetije
Število delavcev na kmetiji Družinski člani Ostali
Polni delovni čas 3 0
Delno zaposleni 6 1
Opis kmetije

Kmetija Šenk s svojimi osmimi lesenimi zgradbami, ki se nahajajo v bližini, je biser alpske arhitekture, zasnovan pred več kot petsto leti. Glavna hiša je bila zgrajena leta 1517, naselje pa je bilo ustvarjeno po izginotju jezera v 14. stoletju. Posestvo se je bolj ali manj ohranilo v svoji prvotni podobi, hiša pa je zaščitena kot spomenik kulturne dediščine nacionalnega pomena in je kot taka močno zaščitena. Kmetija je izrazito usmerjena v turistične dejavnosti in ponuja domače, ekološko pridelane proizvode z vrta in sadovnjaka. Goji tudi tradicionalne slovenske avtohtone pasme goveda, ovac in perutnine. V zadnjem obdobju so na kmetiji živele štiri generacije. Vsi člani družine so vključeni v delo na kmetiji, med sezono pa sprejemajo prostovoljce iz Slovenije in tujine. Člani družine in kmetije se dejavno vključujejo v lokalno okolje. Polona je predsednica Turistične zveze Jezersko. Kraj je del območja Natura 2000 in je neodvisna občina. 

4. Multifunkcijsko in trajnostno kmetijstvo in Evropske kmetijske krajine (EAL)

Opis

Zaradi težkih pogojev kmetovanja so se prebivalci Jezerskega vedno ozirali po zaslužkih izven kmetijske dejavnosti Pri tem je bilo najpomembnejše gozdarstvo s svojim slavnim macesnom z Jezerskega, transport zaradi lokacije ob povezovalnih poteh med Slovenijo in avstrijsko Koroško, proizvodnja premoga in kasneje turizem s pohodništvom. Nad Jezerskim stoji ena izmed najstarejših gorskih koč v Sloveniji, češka koča, ki so jo leta 1900 zgradili češki planinci. Šlo je zlasti za ljudi iz krogov industrialcev, ki so imeli v Kranju tovarne. Jezersko se nahaja v tipični alpski krajini s strmimi pobočji in gorskimi pašniki na nadmorski višini, ki presega gozdno mejo. Področje je redko naseljeno, kmetijska dejavnost se vse bolj redči, ljudje pa se odseljujejo v mesta. V zadnjem času področje oživlja, predvsem po zaslugi mladih prevzemnikov kmetij in njihovih družin, kar se deloma financira tudi iz fondov Programa za razvoj podeželja, ki se v veliki meri osredotoča na razvoj turizma in trajnostnega kmetijstva.

Nasveti/Priporočila

Kmetija zahteva predvsem veliko dela, a prinaša hkrati tudi veliko veselja. Pomembno je, da se da z njo preživeti in zagotoviti eksistenco prihodnjih generacij.

Nekaj virov se ponuja tudi s s strani države, vendar pa je tu veliko birokratskih ovir in komplikacij.

 

5. Razmisleki, usposabljanja/kompetence ter trditve in vprašanja

Splošni razmislek

Kmetijo vodi mlad par s pomočjo družine, kjer je več generacij. Pred leti sta oba zapustila dobre zaposlitve, da bi se posvetila razvijanju kmečkega turizma. Hotela sta izkoristiti prednosti izjemnega potenciala kmetije, ki je varovan kulturni spomenik, in enkratnega naravnega okolja.  Da bi pridobila zadostne finančne vire, sta prodala nekaj kmetijske zemlje in zaprosila za pridobitev sredstev iz fondov Programa za razvoj podeželja.  Svetovalne službe jima sicer nudijo nekaj opore, vendar sta za večino stvari odvisna le od sebe.  To je bilo najzahtevnejše obdobje obnovitvenega procesa, ker družina ni imela rednih prihodkov in sta lahko računala le na privarčevani denar. Obdobje prenove se je zavleklo preko predvidenih okvirov, zato bi brez jasne vizije in ciljev o prihodnosti kmetije res težko uspela. Prvih nekaj let, v času zagona kmečkega turizma, se je vse vrtelo okrog vprašanja, kako pritegniti goste. Zadovoljivi rezultati so se pokazali šele po nekaj letih. V trenutnih poslovnih okoliščinah so stvari prišle do točke, da je treba razmišljati zlasti o razvoju ustreznih vsebin turistične ponudbe in določiti vloge posameznih članov družine. Med celotnim procesom ocenjevanja svojih poslovnih rezultatov sta se morala veliko učiti. Nista imela nobenih izkušenj s področja projektnega managementa, gradbinstva in vodenja turističnega poslovanja. Podjetniške izkušnje sta pridobivala v procesu konkretnega reševanja problemov. Pravita, da imata podporo s strani institucij in lokalnih oblasti, toda posel mora opraviti družina. Na srečo so njeni člani zelo medsebojno povezani, delavni, osredotočeni na bistvo, vztrajni in pripravljeni na učenje. Trud se vendarle povrne. Zdaj vesta, da sta se pravilno odločila, da ima kmečki turizem, ki temelji na enkratnem okolju in kulturnih vrednotah, izjemen potencial. Vidita, da so ju mnogi v soseščini začeli posnemati, da bi tako razvili in ohranili svoje kmetije. Vedno sta tudi pripravljena deliti svoje znanje in pomagati vsem, ki začenjajo svojo poslovno pot v kmečkem turizmu.   

prednosti slabosti
  • Družina.
  • Podjetništvo.
  • Krajina.
  • Kulturna dediščina.
  • Infrastruktura.
  • Pomanjkanje časa.
priložnosti NEVARNOSTI
  • Sodelovanje.
  • Nove vsebine.
  • Promocija.
  • Inovacije.
  • Klimatske spremembe.
  • Nove plantaže.
  • Zelo privlačno gojenje za druga.
  • Geografska področja po celem svetu.
Main Training/Skills/Competences

Formalna izobrazba sama po sebi še ni porok zadovoljevanja potreb vodenja kmetije in dejavnosti v kmečkem turizmu. Izmenjava izkušenj in seznanitev z dobrimi praksami sta nadvse zaželeni. Zelo pomembno se je učiti tudi iz lastnih izkušenj. Pomembno je imeti vizijo in cilje, hkrati pa je treba vztrajen in iznajdljiv. Ob vsem tem pa je koristna tudi podpora družine in lokalnega okolja.

Trditve/Vprašanja

Kako posredovati znanje na nevsiljiv način?

Po kakšnih kanalih ga lahko posredujemo?

Kdaj začnemo z usposabljanji? 

Ali ni to morda tudi vprašanje vseživljenjskega učenja?

Ključne besede