Evropski okvir za Evropske kmetijske krajine (EAL)

• Okoljske politike EU prispevajo k ohranjanju in varovanju ogroženih habitatov in vrst. Omrežje Natura 2000 in Direktiva o habitatih iz leta 1992 vzpostavljata strog sistem varstva vrst in široko mrežo območij za ohranjanje habitatov, da bi zagotovili ekološko in ekonomsko trajnost ogroženih zemljišč in prosto živečih živali.
• V letu 2014 so se visoki uradniki Evropske komisije, predstavniki evropskih institucij, predstavniki mednarodnih teles, fundacij in mednarodnih združenj ter člani akademske skupnosti, strokovnjaki in organizacije civilne družbe udeležili mednarodnega srečanja “ O kulturnih krajinah v Območja Natura 2000: Na poti k novi politiki za celostno upravljanje kulturne in naravne dediščine “
• Trenutno je politike in smernice v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem krajine mogoče najti v različnih ciljih SKP in razvoja podeželja. Primeri vključujejo kmetijsko-okoljske ukrepe, katerih namen je prispevati k ohranjanju dragocenih krajin, njihovega kulturnega pomena in uporabe za rekreativno rabo. Upravljanje zemljišč in kmetijska politika posameznih držav članic sta tudi dejavnika, ki lahko vplivata na naravo pokrajin.
• Namen strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020 je ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v EU ter preprečiti izgubo svetovne biotske raznovrstnosti. Vmesno poročilo o napredku v letu 2015 pa kaže, da je bil dosežen določen napredek na nekaterih področjih, vendar je stopnja napredka nezadostna. [1]

EU se je v SKP osredotočila na ohranjanje podeželskega okolja in na pomoč za trajnostno proizvodnjo. Poleg tega je EU razvila svojo okoljsko politiko z uvedbo direktiv Sveta o ohranjanju prosto živečih ptic leta 1976; o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst leta 1992; in mrežo Natura2000, ki je v letu 2004 vključevala direktivo o pticah in direktivo o habitatih. Natura2000 je celovita politika ohranjanja narave, ki je namenjena razvoju ekosistemskih omrežij v EU. EU si prizadeva razviti svojo okoljsko politiko za zaščito biotske raznovrstnosti tako, da svoje cilje preusmeri iz ohranjanja vrst na območje kot celoto in ustvari mrežo različnih ekosistemskih območij. Natura2000 poudarja pomen podeželjske krajine in biotske raznovrstnosti.

Po izvedbi ocene Direktive o pticah in habitatih je Evropska komisija sprejela akcijski načrt EU za naravo, ljudi in gospodarstvo, da bi izboljšala in povečala  prispevek k doseganju ciljev biotske raznovrstnosti do leta 2020.

Cilj strategije SKP po letu 2020 je, da se bolj odziva na sedanje in prihodnje izzive v zvezi s podnebnimi spremembami in generacijsko prenovo, hkrati pa še naprej podpira evropske kmete s ciljem trajnostnega in konkurenčnega kmetijskega sektorja [2]. Iz tega se da videti kako igrajo krajine in biotska raznovrstnost  pomembno vlogo v prihodnjih politikah SKP.

Predlagani cilji prihodnje SKP so:

• zagotavljanje poštenega dohodka kmetom

• povečanje konkurenčnosti

• uravnavanje moči v prehranski verigi

• ukrepanje ob podnebnih spremembah

• skrb za okolje

• ohranjanje krajine in biotske raznovrstnosti

• podpiranje generacijske obnove

• dinamična podeželska območja

• varovanje kakovosti hrane in zdravja

[1] European Commission (2015). Mid-term review of the EU biodiversity strategy to 2020. [online] Available at: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/mid_term_review_summary.pdf [Accessed 7 Sept. 2018].

[2] European Commission. Future of  common agricultural policy. [online] Available at: https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/future-cap_en [Accessed 7 Sept. 2018].

• Razvoj nove proračunske linije, ki povezuje obstoječe programe financiranja EU (npr. Horizon 2020, LIFE, strukturni in investicijski skladi - ESIF, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo itd.) s področji okolja, kulture, izobraževanja in regionalnega razvoja, bo omogočila sinergije in najboljše možno izkoriščanje sredstev za projekte, namenjene integriranemu upravljanju kulturne in naravne dediščine na ravni krajin.
• Obstajajo možnosti financiranja na ravni EU, ki prispevajo k oblikovanju našega razumevanja krajin, vključno s projektom Herkules, ki se financira iz sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave, tehnološki razvoj in promocijo (FP7). Projekt je zbral podatke o tem, kako se krajine spreminjajo ob upoštevanju podnebnih sprememb in človeških ravnanj. Ta raziskava bo lastnikom zemljišč, vladnim institucijam in nevladnim organizacijam omogočila, da ohranijo in upravljajo evropske krajine.
• Projekt EPICAH (Uspešnost političnih instrumentov za pospeševanje čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju dediščine) obravnava varstvo naravne in kulturne dediščine na čezmejnih območjih. Namen projekta je prispevati k izboljšanju številnih političnih instrumentov, med katerimi je tudi program Interreg V-A Slovaška-Madžarska v obdobju 2014-2020. Meja med Slovaško in Madžarsko deli organsko povezane  krajine, program pa je pomemben politični instrument, ki podpira povezovanje naravnih in kulturnih krajin na obeh straneh meje. Namen EPICAH je izboljšati program tako, da se osredotoči na načrtovanje projektov, pilotne ukrepe in ukrepe, ki spodbujajo trajnostni razvoj turizma s promocijo naravne in kulturne
• dediščine regije.

• Večina krajinskih politik v evropskih državah članicah izhaja iz Evropske konvencije o krajini Sveta Evrope, znanega tudi kot Konvencija iz Firenc; spodbuja zaščito, upravljanje in načrtovanje krajin ter organizira mednarodno sodelovanje na področju krajine. [1]
• Svet Evrope, mednarodna organizacija, sestavljena iz 47 držav članic, je poskušala spodbuditi svoje članice k uvajanju nacionalnih krajinskih politik, ki bi nato združile svoja prizadevanja za izboljšanje ohranjanja krajinske dediščine.
• Konvencija je pogodba, ne pa direktiva EU in zato nima pravnih učinkov. V državah članicah EU so programi Nature 2000 in SKP orodja za upravljanje krajin.
•  ELC dopolnjuje druge mednarodne pogodbe, kot so:

-     Konvencijo Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine

-     Konvencija Sveta Evrope o varstvu evropskih prosto živečih živali in naravnih habitatov

-     Konvencija Sveta Evrope o varstvu arhitekturne dediščine Evrope

-     Konvencija Sveta Evrope o varstvu arheološke

[1] Council of Europe. Council of Europe Landscape Convention. [online] Available at: https://www.coe.int/en/web/landscape/home [Accessed 7 Sep. 2018].

Nemčija

Na podeželsko krajino v Nemčiji vplivajo kmetijska in okoljska politika. Z leti je Nemčija zavestno razvila  okoljsko usmerjeno politiko razvoja podeželja s tem, da je leta 1976 temeljito revidirala svoj zakon o razvoju podeželja.

V okviru SKP obstaja več  ukrepov za plačila: pridelava več vrst različnih rastlin; ekstenzivna raba travinj; ekološk proizvodnja; zasaditev mejic; pridelava vmesnih pridelkov; ukrepi za monitoring erozije v kmetijstvu.

Italija

Italija ima dolgo tradicijo varovanja krajine. Kljub velikemu poudarku temu vprašanju in povečanju sredstev  namenjenih ohranjanju in varovanju krajine v programih  razvoja podeželja (RDP), ki jih izvajajo italijanske regije, je sodelovanje kmetov še vedno zelo majhno. [1]

Slovaška

Ohranjanje in varovanje narave na Slovaškem temelji na zaščiti vrst in območij, ki jih ureja nacionalna zakonodaja (Zakon št. 543/2002 o varstvu narave in krajine) in zakonodaji EU. Nacionalna zakonodaja opredeljuje  evropsko mrežo zavarovanih območij, ki jo sestavljajo posebna območja ohranjanja in posebna območja varovanja ter določa pogoje za upravljanje in zaščito teh območij. Državni Zavod za varstvo narave Slovaške republike (SNC) je odgovoren za zaščito in varovanje teritorija, živalskih in rastlinskih vrst ter zaščito podzemnega sveta (CBD, 2009).

Nacionalna strategija za biotsko raznovrstnost  je določila cilj, da se do leta 2020 ustavi izguba biotske raznovrstnosti, ekosistemov in degradacija ekosistemskih storitev v Slovaški republiki.

Slovenija

Ukrepi in plačila v okviru prvega in drugega stebra CAP v Sloveniji so prispevali k ohranjanju kmetijskih krajin in razvoju multifunkcijskih dejavnosti. Reforma neposrednih plačil za obdobje 2014-2020 je določena tako, da podpira okolju prijazno in trajnostno kmetijsko prakso. Pozitiven učinek na kmetijsko krajino lahko predstavlj tudi shema proizvodno vezane podpore za mleko iz gorskih regij, ki lahko pomaga preprečiti opuščanje kmetijskih zemljišč v teh regijah. LEADER in lokalni razvojni ukrepi, lahko znatno prispevajo k ohranjanju kmetijskih krajin ter njihove kulturne in zgodovinske dediščine.

Španija

V Španiji obstajajo različne krajinske politike zaradi sistema, v katerem so nekatere odgovornosti in pooblastila v lasti regije in ne države. [2]

Poseben okvir za večfunkcionalni razvoj kmetijstva določa več zakonov ( Turizem v podeželskem okolju in Aktivni turizem, Zakon o naravni dediščini in biotski raznovrstnosti itd.) Ter posebni zakoni, ki ščitijo in urejajo razvoj nekaterih kmetijskih krajin (Zakon na Dehesi, zakon o Andaluzijskih oljčnih nasadih itd.).

Zakon o naravni dediščini in biotski raznovrstnosti (42/2007) je bil posodobljen leta 2015 (Zakon 33/2015) in od španskega ministrstva za kmetijstvo, prehrano in okolje v sodelovanju z avtonomnimi skupnostmi Španije in drugimi ministrstvi zahteva  pripravo nacionalne zelene infrastrukturne strategije do leta 2018. [3]

[1] Patrizia Borsotto, Roberto Henke, Maria Carmela Macrì & Cristina Salvioni (2008) Participation in rural landscape conservation schemes in Italy, Landscape Research

[2] Spanish Landscape Character Methodologies after the European Landscape Convention. (2015). International Association for Landscape Ecology. [online] Available at: https://iale.uk/javier-bab%25C3%25AD-almenar/news/8011 [Accessed 7 Sep. 2018].

[3] Biodiversity Information Systems for Europe. Green Infrastructure in Spain. [online] Available at: https://biodiversity.europa.eu/countries/gi/spain [Accessed 7 Sept. 2018].