Inmaculada Jiménez je čebelarka, ki je v letu 2013 začela s petimi panji, leta 2015, ko je dobila pomoč za vključitev v kmetijsko podjetje, pa nadaljevala z dodatnimi dejavnostmi na področju čebelarstva. Ukvarja se s pridobivanjem medu, čebeljega cvetnega prahu in do neke mere tudi propolisa. Rada bi se naučila tudi pridobivanja matičnega mlečka, a postopek je precej zapleten. Veliko svojega časa posveča prodaji svojih izdelkov. Izvaja tudi sezonske selitve panjev, ker nekateri kmetje izražajo potrebe po prisotnosti čebel, ki naj okrepi opraševanje njihovih rastlin. S svojo dejavnostjo prehaja v ekološki način delovanja, kar v čebelarstvu traja kakšno leto. Nenazadnje pa izvaja tudi začetne tečaje čebelarstva.
Diploma iz tehničnega inženirstva in magisterij s področja Preprečevanja poklicnih tveganj
| Število delavcev na kmetiji | Družinski člani | Ostali |
|---|---|---|
| Polni delovni čas | 0 | 0 |
| Delno zaposleni | 0 | 0 |
Inmaculada ima 3 lokacije; v Nacionalnem parku Cazorla, Segura in Las Villas, v Sierra de la Grana (Jamilena) in v Sierra de Torre del campo. Želi se razširiti še na dodatni lokaciji (glede na izbor rastlin). Čebele nabirajo cvetni prah v krožnem obsegu do šestih kilometrov od lokacije nastanitve. Krajina se izbere glede na vrsto medu, ki ga želimo pridobivati. Nacionalni park predstavlja odlično območje za gojenje čebel, pa tudi na drugih izbranih lokacijah imamo pestro in raznoliko vegetacijo. To je tudi razlog njihove izbire. V nacionalnem parku se cvetenje začne že zelo zgodaj in poteka tekom celega leta (razen poleti). Začne se z rožmarinom, se nadaljuje s timijanom in ko se to zaključi, prideta na vrsto majaron in navadni popon. Ob koncu poletja začneta cveteti jagodičnica in črnika.
Ko je leta 2013 začela le z nekaj panji, se je takoj zaljubila v čebelarstvo. Tako je kmalu želela delati več in je leta 2015 zaprosila za pomoč za vključitev v podjetje za mlade kmete. Pomoč je dobila. Lokacija panjev je eden izmed najpomembnejših dejavnikov. Povezana pa je z izbiro tipa medu, ki ga želite pridobivati (rožmarin, timijan, hrast, evkaliptus itn.). Glede na to je tudi izbrala tak tip krajine, kjer določena vegetacija prevladuje. To, da je ena izmed zbranih lokacij že omenjeni Nacionalni park, pomeni neko dodano vrednost za njene izdelke. Od tam namreč prihaja zelo kakovosten med v številnih različicah, ki so zelo iskane. Lokacija, kjer se med pridobiva, je seveda označena na nalepki, s katero se označuje izdelek.
S selitvijo panjev se da prebroditi tudi obdobja z manj cvetenja v gozdovih, začenši z mandljevci in sadnimi drevesi. Gre za situacijo, v kateri vsi zmagajo. Kmet dobi učinkovito opraševanje za svoje rastline in temu primerno večjo stopnjo rodovitnosti z večjo produkcijo, čebelar pa istočasno omogoči svojim čebelam, da nabirajo nektar. Kmetov pridelek omogoča čebelarju, da aktivira svoj čebelnjak in začne s produkcijo bolj zgodaj.
»Spodbujam vse, ki verjamejo vase, da začnejo posel v kmetijstvu in si s tem pridobijo sekundarni ali osnovni vir dohodkov.«
»Vsakdo, ki se želi ukvarjati s čebelarstvom, mora biti dobro usposobljen, sicer lahko povzroči škodo drugim čebelarjem, zlasti ko gre za uporabo kemikalij. Na tem področju bi morali imeti več nadzora, saj se najdejo posamezniki, ki se lotevajo tega posla, ne da bi bili sploh zavedeni v registru čebelarjev (OCA področni register dejavnosti). Mislijo, da delajo pravilno, vendar kaj hitro zaidejo v situacije, ki lahko škodijo ne le njihovi temveč tudi produkciji drugih čebelarjev.
Svet čebelarstva je privlačen, a hkrati zapleten. Čebelarji se na dolgo in široko soočajo s številnimi ovirami takšne in drugačne vrste, preden lahko dosežejo kakršnekoli rezultate. Eden najpomembnejših vidikov je izbor zemljišča. Če čebelar nima ustreznih lokacij, kamor bi namestil panje, je morda prisiljen v nakup zemljišča, kar z vidika stroškov, ni nujno rentabilna rešitev. Priporočljivo je pridobiti kakšno prosto, nerabljeno zemljišče ali morda dovoljenje za uporabo prostora v javnem gozdu. Vsakih pet let lahko kot čebelar zaprosiš za dodelitev javne gozdne parcele. Odobritev bo praviloma odvisna od obsega dejavnosti. Pogodba se lahko tudi podaljšuje. Slabost tovrstne rešitve je sicer v tem, da je tovrstna lokacija praviloma širše znana in lahko dostopna. Temu primerno se poveča tveganje kraj. Znani so mnogi primeri kraj medu in celo celih panjev. S tega vidika je morda bolje izbirati manj dostopne in manj znane lokacije, a po drugi strani so te lahko precej problematične v času neugodnih vremenskih razmer. Zaradi dežja ali snega so lahko poti do takšne parcele ne le težko prevozne, temveč povsem nedostopne. Lokacija, ki je izrazito oddaljena od kraja bivanja seveda prinese tudi višje stroške prevoza in večje izgube časa.
Opraševanje, ki se ga izvaja v kontekstu selitve panjev je izjemnega pomena za ohranjanje in večanje biotske pestrosti gozdnih področjih, kar pozitivno vpliva tudi na ohranjanje domorodnih vrst. Čebele oprašijo 80% ( ne le divje) vegetacije, tudi tiste, ki jo seje ali sadi človek. V zadnjih letih so čebelarji zelo zaskrbljeni zaradi medu kitajskega in argentinskega izvora, ki prihaja v našo deželo. Gre za razredčen med nizke kakovosti, ki je pridobljen v okoliščinah nizke ravni sanitarnega nadzora. Poleg tega je neustrezno označen. To prinaša škodo domačemu čebelarstvu, saj zaradi neustrezne označenosti ni jasno razvidno, da ta med, ki sicer tudi nima označene kakovosti v smislu gostote, ne prihaja s področja EU. Steklenička se prodaja po ceni 1,6 evr, ki je lokalni čebelarji ne morejo doseči za svoje izdelke. Njihova cena, ki še omogoča dobiček, je okrog 8 evr. Zato se bodo v Španiji čebelarji bolje organizirali in zahtevali boljši nadzor pri etiketiranju medu. Druga skrb, s katero se soočajo, je pojav pršice Varroe destructor (Varoza), ki razsaja po naših panjih. Poleg tega pa naše čebele napadajo še azijske ose, ki se hitro razmnožujejo in jih zaradi pomanjkanja sredstev, ne moremo uničiti.
| prednosti | slabosti |
|---|---|
|
|
| priložnosti | NEVARNOSTI |
|
|
Ko se je podala na to pot, je stopila v kontakt z drugimi čebelarji, se posvetovala z njimi in razčistila glede svojih dvomov. To je bilo vse prej kot enostavno, saj se ve, da je čebelarstvo dejavnost, ki se prenaša iz roda v rod, okviru cehov, ki niso nikdar radi delili svojega znanja. Če je bilo le mogoče, se je poskušala udeleževati vseh čebelarskih delavnic in drugih dogodkov, saj je v tem videla priložnost za širjenje svojega znanja in navezovanje stikov z zanimivimi ljudmi, ki so vedno odpirali nova obzorja. Tematike, ki so se ji zdele najzanimivejše, so zadevale hrano, zdravje čebel, ekološko obravnavo panjev in rabo bioloških insekticidov v panjih. Zlasti slednje je zelo pomembno, in sicer v luči dejstva, da vsako zimo približno 40% čebel umre (zaradi številnih bolezni, ki so jim v zadnjem času izpostavljene). Razlog je tudi v tem, da se čebelji habitati spreminjajo in čebele preprosto ne morejo več preživeti v vsakem okolju, kot so morda lahko v preteklosti.
Ko v čebelarstvu začenjaš praktično iz nič, moraš najprej ugotoviti, kje se kupuje materiale, s čim se hrani čebele v času pomanjkanja, da so spomladi dovolj močne. Vedeti je treba tudi, kam lahko ali celo moraš postavljati panje, na kakšen način se lotevati postopkov v zvezi s čebelami itn. Vsega tega ni možno izvajati brez osnovnega znanja o čebelarjenju. Obstajajo ljudje, ki so začeli s petdesetimi panji in kmalu ugotovili, da ne vedo, kako naj jih vzdržujejo. Poleg tega, potrebujete praktično enaka orodja in s tem enako investicijo, če imate 50 ali pa morda 170 panjev. V Španiji je na voljo formalno izobraževanje s tega področja, ki jih izvaja Inštitut IFAPA (Andaluzijski inštitut za raziskave in usposabljanja na področju kmetijstva in ribištva). Gre za 8 enotedenskih modulov. Organizirani so v obliki individualnih tečajev, ki udeležencem prinesejo čebelarski certifikat. Pred leti si lahko imel status čebelarja, že če si lahko izkazal 5 let delovnih izkušenj v družinskem čebelarstvu ali v kakšni drugi obliki, danes je treba opraviti formalno izobraževanje.
Ali se je čebelarstva lahko priučiti? Je to vsem kmetom dostopna dejavnost?
Bila lahko na področju vaše države ali regije definirali profil specializiranega, profesionalnega čebelarja, ki bi svoje čebelarske aktivnosti osnoval na selitvi panjev, kot se to dogaja v primeru Immaculade?
Ali obstaja v vaši državi kakšen reguliran izobraževalni sistem za usposabljanje čebelarjev, kot ga imajo v Španiji?
