Kmetija se nahaja v jugozahodnem delu Slovenije, na kraškem področju kočevske regije. Njena značilnost so gozdovi z veliko divjadi, v kar se vključuje tudi populacija rjavega medveda. Prevladuje kontinentalna klima s sušnimi obdobji in pomanjkanjem vode v poletnih mesecih. V preteklosti je bilo to področje poseljeno z nemško manjšino, ki je migrirala v času druge svetovne vojne. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so poskušali to območje revitalizirati. To je tudi čas nastanka te kmetije. Gre za ekonomsko slabše razvito območje, ki ga ljudje zapuščajo, ob čemer se zmanjšuje tudi kmetijska dejavnost.
Univerzitetna izobrazba, inženir kmetijstva
| Število delavcev na kmetiji | Družinski člani | Ostali |
|---|---|---|
| Polni delovni čas | 2 | 1 |
| Delno zaposleni | 0 | 1 |
Kmetija se nahaja na nadmorski višini osemstotih metrov, in sicer na kraški planoti, na kateri je bilo v preteklosti že naselje, ki ga sedaj ni več. Ustanovljena je bila ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bivalna hiša in vsa poslopja so bila ponovno zgrajena. Kmet in njegova žena živita na kmetiji, dve hčerki pa v času srednješolskega šolanja ne živita na kmetiji. Najbližje urbano središče je Kočevje, ki je od kmetije oddaljeno 13 kilometrov. Vse mleko se oddaja v majhno mlekarno, kjer ga predelujejo in pridobivajo ekološke proizvode, zlasti kefir. Mleko zagotavlja stalen prihodek, mlekarna pa je uveljavljena na tržišču. Kmetija izdeluje tudi pelete in okoliškim ponuja tudi servis kmetijske mehanizacije. Glavni problem kmetije so številne divje živali, ki zmanjšuje produktivnost pašnikov, poletna pomanjkanja vode in težave pri zavarovanju najete delovne sile.
Značilnost kraške regije na tem koncu je velika gozdnatost ob prevladovanju bukve in jelke. Prst je skromna, plitva in se razprostira po neravni apnenčasti podlagi z veliko prepustnostjo vode in je kot takšna povsem neprimerna za intenzivno kmetijsko rabo. Področje je bilo že v preteklosti redko poseljeno, tudi zaradi zgodovinskih razlogov. Je še bolj opuščeno kot druga podobna področja v Sloveniji. Zaradi razraščanja gozdov, opuščanja kmetijske dejavnosti in odhajanja prebivalstva je za ohranitev kulturne krajine pomemben vsak košček kmetijskega zemljišča. V okviru oživitvenega programa regije so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekateri mladi kmetje uspeli na novo vzpostaviti kmetije. Vsem ni uspelo, a kmetija, ki se predstavlja, je bila pri tem uspešna. Nahaja se v območju Natura 2000 in se ukvarja z ekološko pridelavo mleka. Edina pomoč, ki jo je kmet dobil od lokalne skupnosti, je bila možnost najema zemljišča s strani lokalnega kmetijskega podjetja. Za nabavo živine, mehanizacije in izgradnjo bivališča je bilo treba uporabiti družinski denar. Nekaj podpore je dobil sicer pri krmi. Za razvoj kmetije je bilo pomembno tudi to, da je bila mlekarna pripravljena prevzemati mleko neposredno s kmetije. Dobil je tudi pomoč v smislu uslug in delovne sile z drugih kmetij, ki so nastale na enak način kot Gregorjeva. Pridružil se je tudi lokalni kmetijski zadrugi. Zanj je bilo najtežje prvo desetletje na kmetiji. Bil je sam, prišel je v novo kulturno okolje, kjer si je moral pridobiti znance in prijatelje, in to v turbulentnih časih tudi v političnem smislu. Situacija se je izboljšala, ko si je ustvaril družino, zgradil novo hišo, se preusmeril na ekološko proizvodnjo mleka, začel s proizvodnjo peletov. Tudi izboljšanje politične situacije z vstopom Slovenije v EU je pripomoglo k boljšim pogojem dela za njegovo kmetijo. Od časov, ko je Grega začel s kmetovanjem se je kmetijska politika precej spreminjala. Sedaj je obstoj kmetije v določeni meri odvisen od ukrepov s področja Programa za razvoj podeželja. Ti so seveda zaželeni, a je pridobivanje sredstev v tem kontekstu izrazito zapleteno, vzame veliko časa, hkrati pa ta nikakor ne zadoščajo za preživetje kmetije.
. Kmetovanje je stalen boj za preživetje v pogojih negotovosti. Ni zatišnih obdobij. Edina prednost je v tem, da si neodvisen.
. Vsaka kmetija je s svojo zgodovino zgodba zase. Učenje iz tujih izkušenj je lahko koristno in kmet naj vedno prisluhne nasvetom iz tujine, toda na koncu se mora vsak kmet vedno opreti na lastne odločitve.
Kmet ima univerzitetno izobrazbo s področja agronomije, a vresnici ne izhaja iz ruralnega okolja. Po zaključku študija je želel vzpostaviti svojo lastno kmetijo. Priložnost za to je dobil na izpraznjenem območju kočevske regije. Glavni namen prizadevanja za pritegnitev ljudi, ki bi se bili pripravljeni naseliti na tem območju in delati v kmetijstvu je seveda v tem, da se področje ponovno začne naseljevati z ljudmi, ki bi bili pripravljeni, da se tu nastanijo in kmetujejo. Novi prebivalci niso bili deležni nikakršnih usposabljanj ali kakršnekoli drugačne pomoči. Dobili so le zemljo v najem. Mnogi so obupali in se odselili. Grega je uspel, in to zlasti zaradi podpore svoje soproge, ki izhaja iz kmečkega okolja in je že prej delala na veliki kmetiji, usmerjeni v pridelavo mleka. Ima tudi agronomsko izobrazbo. Pri vsem tem veliko vlogo odigrajo tudi Gregorjeve karakterne lastnosti: je vztrajen, odločen, komunikativen in družaben. Vzpostavil je trdno družbeno omrežje. Okolje z danimi pogoji ne dela v prid intenzivnemu kmetijstvu. Če hočeš preživeti, je treba poleg kmetijstva izvajati tudi druge dejavnosti. Glede na vse te okoliščine je torej nekako logično, da je Grega izbral ekološko produkcijo in dodatne večfunkcijske dejavnosti - izdelavo peletov za bližnjo tovarno. Pogosto prihaja do konfliktov med kmeti, gozdarji in lovci. Kmetje imajo občutek, da imajo drugi interesi prednost pred njihovimi. Tudi konkretnejša podpora s strani kmetijske politike težko odločilno vpliva na preživetje kmetijstva v tem področju. Obvezna usposabljanja v zvezi z ukrepi Programa za razvoj podeželja med kmeti tudi niso ravno popularna. Izobraževanje na področju kmetijstva bi koristilo vsem, ki pripravljajo in sprejemajo odločitve v zvezi s kmetijsko politiko. Kot trdi Grega, so večino znanja pridobili iz lastnih izkušenj ter z izmenjavo izkušenj v lokalnem okolju. Prihodnost kmetije je odvisna od hčera in njihove volje, da po končani šoli katera izmed njiju ostane na kmetiji in jo vodi naprej. Grega razmišlja tudi o možnosti, da bi po upokojitvi opustil ali preuredil objekte za proizvodnjo mleka. To bi olajšalo delo. Obstaja tudi možnost preusmeritve na mesno prirejo, zmanjšanje mlečne proizvodnje in pridelavo sira v poletnih mesecih.
| prednosti | slabosti |
|---|---|
|
|
| priložnosti | NEVARNOSTI |
|
|
Za kmetovanje na tem področju je treba biti vztrajen in odločen. Imeti moraš tudi željo po neodvisnosti. Obvezne oblike šolanja niso preveč cenjene. Višja kmetijska izobrazba je zelo uporabna a ne zadostna. Obstaja močna potreba po izmenjavi izkušenj, medsebojnem sodelovanju in spontanem učenju.
- Vprašanje je, kako na nevsiljiv način širiti znanja in veščine med kmete. Ali so ti edini, ki potrebujejo znanja o kmetijski krajini?
