Družina Brandimarte se že več kot 30 let ukvarja s konjerejo. Kmetija je na planoti Castelluccio di Norcia, ki je na višini 1.450 m, nad njo pa je gora Vettore, ki je z 2.476 m najvišja gora Sibillini gorovja. S konjerejo in kmetovanje te družinske kmetije je začel Emilianov ded leta 1985, ko je bila na tem območju edina živinorejska dejavnost reja ovac, večina prebivalcev območja pa pastirji. Kmetija 30 hektarov najetih površin uporablja kot pašnike za konje, govedo, osle in koze. Ovčerejo so zaradi pogostih napadov volkov opustili. V lasti imajo 6 hektarov površin, na 3,5 ha pridelujejo seno, na preostalih 2,5 ha pa znamenito lečo Castelluccio di Norcia (ZGO).
Srednješolska izobrazba
| Število delavcev na kmetiji | Družinski člani | Ostali |
|---|---|---|
| Polni delovni čas | 2 | 1 |
| Delno zaposleni | 0 | 0 |
Kmetija obsega 36 hektarov, 6 ha je v lasti podjetja, ostale površine (predvsem pašnike) imajo v najemu. Na majhni površini (2,5 ha) pridelujejo znamenito lečo Castelluccio di Norcia (ZGO). Njihova glavna živinorejska dejavnost je konjereja, imajo okoli 60 konj za šolo jahanja in terensko jahanje, ki jih s pomočjo strica vzgaja in trenira Emiliano. Lani so začeli s še eno dopolnilno dejavnostjo, in sicer z rejo goveda Chianina (Belo govedo osrednjih Apeninov z zaščiteno geografsko označbo – ZGO) in rejo križancev nekaterih pasem goveda. Njihova čreda goveda trenutno šteje 9 glav.
Avanturizem kot navdih in odpornost kot način življenja sta glavna elementa te kmetije, ki se ukvarja predvsem z ohranjanjem in obnavljanjem hribovske in gorske krajine (predvsem pašniki) v notranjosti osrednjih Apeninov. To območje med deželama Umbrija in Marche, je že od leta 1993 naprej poznano kot Narodni park Monti Sibillini. Park je znan po svojih edinstvenih pokrajinah, primernih za živinorejo in po pridelavi starih sort žit ter znamenite leče Castelluccio di Norcia (ZGO). Štiri dežele: Umbrija, Marche, Abruzzo in Lazio, so 24., 26. in 30. avgusta 2016 prizadeli potres in popotresni sunki. Poškodovanih je bilo 200.000 domov in 3.000 hlevov v okolici gorovja Sibillini, kjer je bil epicenter potresa. Prebivalci Castelluccio di Norcia in ostalih okoliških mest ter vasi so se morali preseliti drugam, saj so bile vesi skoraj popolnoma porušene. Večina prebivalcev Umbrije je začasno domovanje našlo v hotelih in stanovanjih ob jezeru Trasimeno. Emiliano se je odločil, da kljub težkim razmeram z družino ostanejo na kmetiji in skrbijo za preživetje njihovih živali. Decembra 2016 so se preselili v naselje Norcia, ki ga obdajajo ceste in poti, uničene v potresu. Spomladi leta 2017 in 2018 so se vrnili v Castelluccio in nadaljevali z nudenjem njihovih turističnih storitvev kot je jahanje konj. Pri nastanitvi gostov so jim priskočili na pomoč ponovno odprti hoteli v naselju Norcia in njegovi okolici, poleg tega pa so gostom ponudili prenočevanje v šotorih. Televizije in drugi medij so temu posvetili veliko pozornosti kot primeru »uporništva« in spodbujanja oživitve vasi Castelliccio, ki je bila v potresu popolnoma uničena in zapuščena.
Nič ni primerljivo z edinstveno naravno lepoto Castelluccio di Narcia. Narava je nepredvidljiva in otežuje življenje na tem območju. Pozimi je naselje običajno tudi več dni nedostopno zaradi obilnega snega. Še en tak primer nepredvidljivosti narave je nedavni potres, ki je uničil večinski del naselja. Ljudje pa se kljub temu vračajo, saj edinstvena pokrajina planote Castelliccio ponuja neskončen vir možnosti in priložnosti za ekoturizem, šport in prostočasne aktivnosti v naravi kot gonilo lokalnega trajnostnega razvoja. Območje naravnih lepot, ki privabi neštete športnike, je zelo primerno za učenje jahanja in terensko jahanje zaradi prostranosti območja. Del biotske raznovrstnosti območji in velik prihodek za kmete predstavljajo: stare sorte žit (Triticum dicoccum), stročnice – predvsem leča Castelluccio di Norcia (ZGO) (Lens culinaris subs. Culinaris) in sorta graha z močnim okusom imenovanim »roveja« (Pisum sativum ssp arvense, sorta roveja). Govedoreja, ovčereja in svinjereja s poudarkom na lokalnih pasmah so glavne živinorejske dejavnosti, s katerimi pridobivajo meso in mleko (nekaj znanjih izdelkov: začinjen sir »caciotta« iz Norcia, Prosciutto di Norcia ZGO). Kulturno dediščino Castellicio di Norcia in Narodnega parka Sibillini sestavljajo čudovita krajina, naravo okolje in tradicionalni izdelki.
Usposabljanje je ključnega pomena za vse kategorije delavcev na kmetiji, prav tako pa za ljudi, ki se udeležujejo športnih in prostočasnih dejavnosti, kot sta na primer šola jahanja in terensko jahanje. Učitelj jahanja se mora izobraževati vrsto let in mora biti strokovnjak na tem področju, prav tako mora imeti interes in željo za delo z živalmi in ljudmi. Ta oseba mora poleg tega tudi znati oskrbovati konje, jih trenirati in vedeti, kaj konj potrebuje, tudi ko pride do zdravstvenih težav. Usposabljanje mora potekati tudi o kulturni krajini območja, biotski raznovrstnosti rastlin in živali, tradiciji in ohranjanju dediščine. Na družinski kmetiji so ključnega pomena dobri medsebojni odnosi in povezanost. Družina skupaj s prijatelji in prostovoljci je glavna pri reševanju težav, to se je pokazalo prav nedavno, ko so ljudje potrebovali pomoč po uničujočem potresu. K dobremu počutju turistov pripomorejo tudi dobri odnosi med posamičnimi turističnimi ponudniki. V kriznih situacijah (potres, druge naravne nesreče) je bila solidarnost izkazana tudi s strani javnih ustanov in združenj (občina, civilna zaščita, združenja kmetov ipd.). Njihov pristop za oživitev ekonomskih dejavnosti pa je pogosto preveč vezan na birokracijo in zato počasen ter restriktiven. Potrebno usposabljanje naj se ne bi osredotočilo zgolj na tehnične kompetence, strokovno znanje in mehke veščine, ampak naj bi širilo tudi znanje na področju trajnostnega razvoja, oglaševanja in zagotavljanje storitev, ki imajo skupno vizijo.
| prednosti | slabosti |
|---|---|
|
|
| priložnosti | NEVARNOSTI |
|
|
Zaposleni v podjetju imajo znanje in kompetence s področjaoskrbe in reje konj, jahanja in strokovnega vodenja v naravi. Edinstvena pokrajina gorovja Sibillini je glavni naravni vir družinske kmetije, zato je potrebno specifično usposabljanje ne le glede komunikacije s strankami vendar tudi poglobljeno znanje o tem območju. Druge kmetijske dejavnosti so: pridelava leče, predvsem leče Castelluccio di Norcia ZGO in govedoreja. Ranč Sibillini zaposljuje ljudi, ki imajo potrebne kompetence za vodenje terenskega jahanja, oskrbo konj in nego kopit, najemajo le veterinarske storitve.
· Za številne kmetije s kulturno vrednostjo in trajnostnim načinom obdelave zmelje, ki so del EKK, bi bil ekoturizem lahko zanimiva dejavnost za povečanje prihodkov za kmetijo in območje, v katerem je ta kmetija. Ali se lahko ta priložnost uporabi tudi v vašem primeru?
· Tradicionalni in certificirani izdelki tako poljščine, kot avtohtone pasme živali bi lahko pripomogle k trajnosti kmetije in EKK. Kakšno je vaše mnenje o certificiranju vaših produktov?
· Ali ste kdaj preverjali, kakšne so zahteve za pridobitev določenih certifikatov (npr. ekološki certifikat, ZGO – zaščitena geografska označba, ZOP – zaščitena označba porekla ipd.)?
· Javne ustanove pogosto premalo upoštevajo manjše skupnosti, zlasti tistih na obrobjih. Ali se to dogaja tudi na vašem območju? Če da, kako mislite, da bi bilo to mogoče rešiti?
