Kmetija Vrhovc

Tipična značilnost krajine se kaže v močnem kontrastu med gozdovi, ki predstavljajo osnovo, in odprtimi kmetijskimi področji. Raba zemlje je ekstenzivna, značilno je prepletanje gozdov in travnikov s posamičnimi naselji, vasicami in osamelimi kmetijami. Vodne struge z globokimi dolinami in soteskami vplivajo na razdrobljenost krajine. Škofjeloško hribovje je bolj naseljeno od drugih področij predalpskega hribovja. Včasih so se kmetije same oskrbovale z žitaricami, lanom, platnom in krompirjem. Pridelava žitaric in lanu se je opustila in nadomestila s pašniško živinorejo. Poljedelska dejavnost je bolj ali manj namenjena le še samooskrbi in potrebam turističnih obiskovalcev. Ustrezne prometne povezave omogočajo normalne dnevne migracije, tako da je področje še vedno vitalno, k čemur pripomore tudi uspešni management na področju številnih dejavnosti (gozdarstvo, živinoreja, turizem).

Kot pri številnih drugih kmetijah so tudi v primeru Andrejeve ljudje, ki tam delajo, zaposleni še drugod, v bližnjih podjetjih v dolini. Andrej je že ob prevzemu hitro ugotovil, da  sama živinoreja in gozdarstvo ne bosta prinašala dovolj prihodkov za preživetje družine. Celo huje – za vzdrževanje kmetije je bilo potrebno investirati dohodek, ki je bil zaslužen drugje, izven kmetijske dejavnosti. Odločil se je, da poskusi s kmečkim turizmom. Ne brez dvomov in strahu – oddaljene lokacije, slabe cestne povezave, investicijska tveganja … Po drugi strani je lahko računal tudi na nekatere prednosti: krajina, bližina razvijajočega se smučarskega središča, vse večji interes potrošnikov po uživanju lokalno pridelane hrane in aktivnem življenjskem slogu. Izkazalo se je, da se je pravilno odločil. Kmetijstvo je zdaj podpora glavni poslovni dejavnosti, turizmu. Z današnjega vidika je očitno, da bi bil razvoj lahko celo še hitrejši, nekatere dejavnosti pa bi lahko razvili že prej. Nikoli niso pričakovali, da bi lahko ribnik pritegnil tako veliko ljudi. Ne glede na vse z investicijami vendarle ne želijo pretiravati, da ne bi ogrozili svoje finančne stabilnosti. Prihodnosti jih ni strah, saj so mlajše generacije pripravljene na prevzem dejavnosti. Že sedaj  namreč s svojimi idejami prispevajo k razvoju kmetije. Razmišljajo tudi o tem, da bi vzpostavili obrate za predelavo mesa, po drugi strani pa ocenjujejo možnosti za izgradnjo kampa za zahtevnejše goste.