Kmetija Trbižan

Kmetija se nahaja v tipični vasici z razpršeno lociranimi kmetijami. Področje se vključuje v območje Natura 2000. V preteklosti je bila kmetija bolj ali manj samooskrbna, gojili pa so žitarice, krompir in druge gomoljnice. Ukvarjali so se tudi z živinorejo. Vino se je v glavnem prepeljalo v vinske kleti kooperantov in sami kmetje se praviloma niso ukvarjali s trženjem vina. Niso imeli dovolj znanja o kletarstvu, zorenju vina ipd. Tudi na trženje se niso spoznali. Dohodek od prodaje grozdja praviloma ni zadoščal in tako so morali družinski člani s kmetij zaposlitve iskati izven sektorja kmetijstva. Živinorejo in gojenje žitaric so bolj ali manj opustili, sadje in zelenjavo pa so pridelovali le še za domačo uporabo. Tudi krajina se je spremenila. Bivši vinogradi in pašniki so se opustili in prerasla jih je divja vegetacija, novi vinogradi pa so se vzpostavili na bivši obdelovalni zemlji, ki je v smislu lokacije primernejša za obdelavo. Tako je krajina zdaj veliko bolj poraščena in pogozdena kot v času prejšnje ali še prejšnje generacije. Odkar je posle prevzel Srečko, pa se je tudi vinski trg močno spremenil. Potrošnja manj kakovostnih namiznih vin je upadla, povečalo pa se je povpraševanje po kakovostnih vinih s poreklom. Potrošnja vina se tudi vse bolj povezuje s turizmom in kulinariko. Lokalne vinske kleti kooperantov se niso prilagodile novi situaciji na trgu, zato je bilo pri odkupu grozdja tudi vse več težav s plačili. V tej situaciji so se številni kmetje, med drugimi tudi Srečko, odločili, da gredo na svoje. Na začetku je bilo težko, a Srečko je potrpežljiv človek. Veliko se je naučil iz izkušenj, pa tudi iz napak. Pogovarjal se je s strokovnjaki in drugimi kmeti. Ker je področje blizu Italije, je spremljal tudi razvoj njihovega vinskega trga. A najbolj pozitivna sprememba se je zgodila pri izboljšanju kakovosti njegovega vina, in to ko je produkcijo prevzel v svoje roke njegov sin, ki ima na tem področju tudi ustrezno izobrazbo. Srečko je zdaj seveda mnenja, da prav nič na tem svetu ne more nadomestiti ustreznega izobraževalnega programa. Optimistično zre v prihodnost družine in kmetije. Imajo skupno vizijo razvoja kmetije in vsi se strinjajo glede načrta, kako jo uresničiti. Vsa član ima svojo vlogo, za katero prevzema tudi odgovornost, kar je zelo pomembno za uspeh.