Kmetija Trbižan

1. Uvod

Kmetija se nahaja na območju tradicionalnih vinorodnih ozemelj na zahodu Slovenije, nad vipavsko dolino blizu Ajdovščine. Dolino zaznamuje klimatski vpliv Mediterana, ki prihaja iz sosednje Italije, s področja Padske nižine. Poleg vinogradništva se tu kmetje ukvarjajo tudi s sadjarstvom in zelenjadarstvom, vse pomembnejši pa postaja tudi turizem. Značilnost te krajine so vinogradi in tipična primorska arhitektura z gradnjo iz kamna. Poleg kmetijstva je razvita tudi večfunkcijska dejavnost, nekateri družinski člani pa si najdejo zaposlitve izven kmetijske dejavnosti tudi v dolini.

2. PROMOTOR PROFIL

Kmetija Trbižan

Ime
Srečko
Priimek
Trbižan
Rojstno leto
1959
Spol
Moški
Izobrazba

Poklicna izobrazba

3. Profil Kmetije

Address
Planina 23, 5270 Ajdovščina

45.8554967719, 13.8982415199

Država
Slovenija
Kmetija območje na hektar
8.00
Datum začetka kmetovanja
Datum pridobitve kmetije
Število delavcev na kmetiji Družinski člani Ostali
Polni delovni čas 3 0
Delno zaposleni 2 0
Opis kmetije

Tradicija vinogradništva in vinarstva na tej kmetiji sega v leto 1949, ko so starši sedanjega kmeta kupili kmetijo. Danes to zgodbo nadaljuje že tretja generacija. Osredotočeni so na proizvodnjo avtohtonih vinskih sort. Vinogradi se nahajajo na devetih različnih lokacijah, ki se začenjajo ob vznožju hribov in segajo do 400 metrov nadmorske višine. Prideluje se štiri različne sorte grozdja in devet sort vin. S tem se ukvarja zlasti bodoči naslednik kmetije, sin gospodarja, ki ima sicer tudi višjo izobrazbo s tega področja. Poleg osnovnega dela na kmetiji se posvečajo tudi nekaterim dodatnim dejavnostim, kot je na primer ukvarjanje s kmetijsko mehanizacijo. V povezavi z vinarstvom in vinogradništvom se vključujejo tudi v turistične dejavnosti in pri tem sodelujejo z lokalno skupnostjo in drugimi vinarji.

4. Multifunkcijsko in trajnostno kmetijstvo in Evropske kmetijske krajine (EAL)

Tip krajine
Opis

Kmetija se nahaja v tipični vasici z razpršeno lociranimi kmetijami. Področje se vključuje v območje Natura 2000. V preteklosti je bila kmetija bolj ali manj samooskrbna, gojili pa so žitarice, krompir in druge gomoljnice. Ukvarjali so se tudi z živinorejo. Vino se je v glavnem prepeljalo v vinske kleti kooperantov in sami kmetje se praviloma niso ukvarjali s trženjem vina. Niso imeli dovolj znanja o kletarstvu, zorenju vina ipd. Tudi na trženje se niso spoznali. Dohodek od prodaje grozdja praviloma ni zadoščal in tako so morali družinski člani s kmetij zaposlitve iskati izven sektorja kmetijstva. Živinorejo in gojenje žitaric so bolj ali manj opustili, sadje in zelenjavo pa so pridelovali le še za domačo uporabo. Tudi krajina se je spremenila. Bivši vinogradi in pašniki so se opustili in prerasla jih je divja vegetacija, novi vinogradi pa so se vzpostavili na bivši obdelovalni zemlji, ki je v smislu lokacije primernejša za obdelavo. Tako je krajina zdaj veliko bolj poraščena in pogozdena kot v času prejšnje ali še prejšnje generacije. Odkar je posle prevzel Srečko, pa se je tudi vinski trg močno spremenil. Potrošnja manj kakovostnih namiznih vin je upadla, povečalo pa se je povpraševanje po kakovostnih vinih s poreklom. Potrošnja vina se tudi vse bolj povezuje s turizmom in kulinariko. Lokalne vinske kleti kooperantov se niso prilagodile novi situaciji na trgu, zato je bilo pri odkupu grozdja tudi vse več težav s plačili. V tej situaciji so se številni kmetje, med drugimi tudi Srečko, odločili, da gredo na svoje. Na začetku je bilo težko, a Srečko je potrpežljiv človek. Veliko se je naučil iz izkušenj, pa tudi iz napak. Pogovarjal se je s strokovnjaki in drugimi kmeti. Ker je področje blizu Italije, je spremljal tudi razvoj njihovega vinskega trga. A najbolj pozitivna sprememba se je zgodila pri izboljšanju kakovosti njegovega vina, in to ko je produkcijo prevzel v svoje roke njegov sin, ki ima na tem področju tudi ustrezno izobrazbo. Srečko je zdaj seveda mnenja, da prav nič na tem svetu ne more nadomestiti ustreznega izobraževalnega programa. Optimistično zre v prihodnost družine in kmetije. Imajo skupno vizijo razvoja kmetije in vsi se strinjajo glede načrta, kako jo uresničiti. Vsa član ima svojo vlogo, za katero prevzema tudi odgovornost, kar je zelo pomembno za uspeh.

Nasveti/Priporočila

. Človek mora biti odprt in pošten do sebe, drugih ljudi in do dela, ki ga opravlja.

. Obstaja več načinov pridobivanja znanja. Treba je brati knjige, obiskovati predavanja, predvsem pa se je treba družiti in se pogovarjati s pravimi ljudmi. Človek se mora odločiti, katera znanja je vredno uporabiti in preveriti v praksi.

5. Razmisleki, usposabljanja/kompetence ter trditve in vprašanja

Splošni razmislek

Lastnik kmetije ocenjuje, da se ta razvija v pravo smer. Vsako leto imajo več strank. Kmetija je dobila nov zagon, potem ko je sin končal izobraževanje in se posvetil vinarstvu. Navkljub zaključku formalnega šolanja se še naprej izobražuje na tem področju. V času šolanja se je udeleževal izmenjav študentov po različnih evropskih državah. Nekatere stike s tujimi študenti je seveda ohranil. Tovrstno izobraževanje se mu zdi najbolj dragoceno. Stike ohranja tudi s svojimi profesorji in predavatelji. Formalne oblike izobraževanja, ki so obvezne za prejemnike finančne podpore okviru PRP se mu ne zdijo zelo učinkovite ali koristne. Ukrepi PRP so tudi preveč zbirokratizirani. Družina ima pozitiven odnos do okolja in krajine, saj gre za sestavni del njihove identitete in tradicije. Ocenjujejo, da gre tu tudi za stvar družinske vzgoje in izobraževanja. Težko si predstavljajo, da bi se tega odnosa do stvari lahko priučili v formalnih oblikah izobraževanja. Ohranjanje okolja in kmetijske krajine sta v prvi vrsti interes lokalnih prebivalcev. Prvi pogoj za uspeh vinogradniške dejavnosti je ustrezen odnos na relaciji grozdja, vina in potrošnikov. Kakovostna krajina je dodana vredno, ki pa ne more nadomestiti tega, kar prinese ustrezen odnos do stvari. Pomaga tudi pri povečanju števila obiskovalcev področja in kmetije, a iskreni odnosi med ljudmi so vedno na prvem mestu. V regiji so številni kmetje, ki so si izbrali podoben način razvoja. Proizvajajo in prodajajo svoje lastno vino. Če hočejo iztržiti boljše cene za svoje proizvode, morajo okrepiti sodelovanje in regijsko promocijo.

prednosti slabosti
  • Izobražen naslednik.
  • Družina.
  • Odprtost.
  • Večfunkcional-nost.
  • Majhna kmetij.
  • Investicijski potencial.
  • Pomanjkanje časa.
  • Pomanjkanje zemljišč.
priložnosti NEVARNOSTI
  • Neposreden stik s potrošnik.
  • Turizem.
  • Avtohtone vinske sorte.
  • Izboljšave vin in razvoj.
  • Klimatske spremembe.
  • Kmetijska politika.
  • Konkurenca.
  • Nezadovoljni potrošniki.
Main Training/Skills/Competences

Komunikacijske veščine, splošna izobrazba, lokalna zgodovina, zgodbe z lokalnih območij, potrpežljivost, postopnost, zmožnost postavljanja pravih ciljev.

Trditve/Vprašanja

- Poenostavitev kmetijske politike.

- Uradniki naj pridejo na polja.

- Pravila, ki so sprejeta, naj se ne spreminjajo ves čas.

- Zaupanje v dobre namene kmetov.

Ključne besede

EAL Keywords
Farming Key words
Multifunctional & sustainable farming Key Words